“Šoki so vedno pogostejši in intenzivnejši”: varuh proračuna opozarja politiko

Fiskalna politika je preveč spodbujevalna in premalo učinkovita, po štirih letih vlade Roberta Goloba in finančnega ministra Klemna Boštjančiča opozarja fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun.

Kot pišemo v današnjem članku, proračunska poraba raste prehitro, zato je ministrstvo proračunske porabnike in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pozvalo, naj predlagajo ukrepe, s katerimi bi zamejili to rast.

Če ohranimo trenutno stanje, bo letos rast očiščene državne porabe presegla dovoljeno. A tu se oceni fiskalnega sveta in ministrstva razhajata; fiskalni svet meni, da bo kumulativno odstopanje rasti izdatkov v letu 2026 okoli 0,7 odstotka BDP, ministrstvo pa 1,7 odstotka BDP.

Fiskalni svet ocenjuje, da bi se odstopanje v letih 2027 in 2028, ko se trenutni načrt konča, lahko nadalje povečevalo in celo podvojilo. “Prostor fiskalne politike za ukrepanje, tudi za naslavljanje posledic šokov, je tako precej omejen kljub sprejetju pokojninske reforme,” opozarja svet, ki bdi nad javno porabo.

Pri tem poudarja, da se je potrebno izogniti ukrepom, ki bi stanje javnih financ dodatno slabšali. “V nasprotnem primeru se bodo tveganja za vzdržnost javnih financ ob trenutni učinkovitosti javne porabe še povečala,” sporoča svet, ki ocenjuje, da bi sprejetje zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije brez kompenzacijskih ukrepov primanjkljaj dodatno strukturno povečalo za okoli 900 milijonov evrov oziroma za več kot eno odstotno točko BDP letno.

Čez mejo

Fiskalni svet ugotavlja, da so vse pomembnejše davčne postavke na prihodkovni strani proračuna v 2025 beležile nižjo rast od predvidene v jesenski napovedi Umarja za leto 2024, ki je služila kot osnova za načrt. Prihodki so se povečali za 6,3 odstotka, kar je manj kot v 2024 (9,2 odstotka).

Izdatki pa so se povečali za 9,9 odstotka, pri čemer so se izdatki za plače okrepili za 15 odstotkov, izdatki za socialna nadomestila pa za 10 odstotkov. Letos se, kot omenjeno, po trenutnih projekcijah pričakuje nadaljnja hitra rast porabe.

Trenutno stanje kaže, da bo BDP do leta 2028 za tri milijarde evrov nižji od predvidevanj v načrtu. Primanjkljaj bo ob trenutnih politikah prihodnje leto presegel mejo treh odstotkov BDP, leta 2028 pa dosegel 3,5 odstotka BDP, kar bi pomenilo preseganje fiskalne omejitve. Skupni primanjkljaj obdobja od 2025 do 2028 bi bil tako za tri milijarde evrov večji od tistih, ki smo jih napovedali v načrtu leta 2024.

Veliko tveganje

Ob tem fiskalni svet opozarja še na veliko tveganje zaradi negotovih geopolitičnih razmer in vojne na Bližnjem vzhodu. Zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer so pripravili alternativna javnofinančna scenarija, ki nakazujeta možnost dodatnega poslabšanja javnih financ

Če bi se dogajanje letos umirilo, bi bil primanjkljaj v 2028 v višini 3,8 odstotka BDP, kar je blizu osnovnega scenarija. Če bi se raztegnilo tudi v leto 2027, pa bi primanjkljaj v 2028 znašal že pet odstotkov BDP tudi brez ukrepov fiskalne politike, opozarja fiskalni svet.

Delež dolga v BDP bo po dosedanjih politikah leta 2028 za 5 odstotnih točk višji, kot je predvideval načrt. Kot kaže shema fiskalnega sveta, bi se letos ustavilo padanje deleža dolga v BDP (trenutno pri 65,7 odstotka), do 2025 pa bi se nekoliko zvišal.

Štiri priporočila

Fiskalni svet odločevalcem predlaga ukrepe, s katerimi bi preprečili zaostrovanje.

Izogibanje ukrepom, ki slabšajo javne finance: Manevrski prostor je izčrpan, ugotavlja svet. Dodatni ukrepi z negativnim vplivom bi brez kompenzacijskih ukrepov še povečali tveganja za vzdržnost javnih financ.

Bolj premišljene spremembe z zanesljivimi ocenami: Ukrepi z znatnim vplivom na javne finance morajo biti podprti z zanesljivimi finančnimi ocenami.

Gradnja fiskalnega manevrskega prostora: V stabilnih časih je treba oblikovati rezerve – šoki so vedno pogostejši in intenzivnejši.

Ciljni in časovno omejeni ukrepi ob šokih: Morebitno ukrepanje v energetski krizi mora biti bolj ciljno in časovno omejeno kot v času epidemije in energetske krize 2022.